V Neaplju je v starosti 94 let umrl Francesco Paolo Casavola, ugleden italijanski pravnik in zaslužni predsednik ustavnega sodišča Italijanske republike. Casavola, ki bi 12. januarja praznoval svoj 95. rojstni dan, je bil ena ključnih osebnosti italijanske pravne stroke. Svojo kariero je posvetil akademskemu delu in pravu, pri čemer je kot redni profesor poučeval institucije rimskega prava na Univerzi Federico II v Neaplju. Njegov prispevek k italijanskemu pravnemu redu je bil izjemen, zlasti v času njegovega predsedovanja ustavnemu sodišču, kjer je bdel nad skladnostjo zakonov z ustavo. Italijanska javnost in akademska sfera se od njega poslavljata kot od velikega humanista in pravnika, ki je s svojim znanjem pomembno sooblikoval sodobno interpretacijo rimskega prava in njegovo vlogo v današnji družbi. Pokojni pravnik je veljal za avtoriteto, ki je združevala strogo pravno teorijo z globokim razumevanjem zgodovinskega razvoja institucij.

Center za pravosodna istraživanja (CEPRIS) je ostro obsodil domnevne klevetniške in zlonamerne napade na državno tožilko Bojano Savović, ki naj bi bili posledica njenega predloga za disciplinsko odgovornost javnega tožilca Miodraga Markovića. Medtem je nekdanji vrhovni državni tožilec Katnić zanikal, da mu je Lazović ukazal, naj ne sproži postopka proti Roganoviću, in nadaljeval s svojo obrambo na sodišču.

Avstrijsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da napredek kandidatk pri boju proti korupciji določa tempo pristopnih pogajanj z EU. Posebej so izrazili zaskrbljenost nad sprejetjem zakona v Ukrajini, ki bi omejil pooblastila NABU in SAPO, ter poudarili pomen neodvisnosti protikorupcijskih teles. Po mnenju pravnikov omenjeni predsedniški predlog zakona sicer kaže na trajnost boja proti korupciji v Ukrajini, vendar pušča nekatere norme, kot so tiste v zvezi s prodorom v organe pregona, nedefinirane.

V drugem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v javnosti uveljavil termin "sanewashing", ki označuje prakso osrednjih medijev in pravosodnih institucij pri normalizaciji predsednikovih radikalnih odločitev. Profesorica prava Erin M. Carr v svoji analizi opozarja, da Vrhovno sodišče ZDA pod vodstvom Johna Robertsa igra ključno vlogo pri tej normalizaciji, saj predsednikovim pravno vprašljivim izvršilnim ukazom prek t. i. nujnih postopkov podeljuje pravno legitimnost. Ena ključnih pravnih bitk, ki bo zaznamovala leto 2026, se nanaša na legality Trumpove razglasitve izrednih razmer za uvedbo obsežnih carin brez odobritve kongresa. Če bi sodišče razsodilo proti predsedniku, bi morala vlada podjetjem, kot so Costco, Ray-Ban in Revlon, vrniti več kot 100 milijard dolarjev že pobranih sredstev. Hkrati poročila Ministrstva za pravosodje razkrivajo drastičen upad pregona finančnega kriminala in tuje korupcije, saj se sredstva preusmerjajo v nadzor meja, medtem ko Trump zagovarja zamrznitev preiskav tujih podkupnin v imenu konkurenčnosti ameriških podjetij.

Nemška zveza sodnikov (Deutscher Richterbund) je sporočila, da se nemško pravosodje spopada z zgodovinsko najvišjim številom nerešenih zadev. Na tožilstvih po vsej državi se je nabralo približno milijon odprtih postopkov, kar predstavlja resno grožnjo delovanju pravne države. Razmere so se v zadnjem letu dodatno poslabšale zaradi pomanjkanja kadrov in hkrati vse bolj kompleksnih oblik kriminalitete. Zaradi preobremenjenosti so tožilci in sodniki prisiljeni v predčasno ustavljanje številnih preiskav, saj ne morejo zagotoviti obravnave vseh primerov v razumnem roku. Zveza sodnikov opozarja na t. i. dinamičen razvoj kriminalitete, ki zahteva več časa in specializiranega znanja, medtem ko proračunska sredstva za zaposlovanje novega osebja ne sledijo potrebam. Trenutno stanje povzroča upad zaupanja javnosti v pravosodni sistem, saj številna kazniva dejanja ostajajo nekaznovana zaradi procesnih ovir in pomanjkanja resursov.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa se na začetku leta 2026 sooča s številnimi izzivi, ki segajo od pravnih sporov do gospodarskih težav in upada javnomnenjske podpore. V Washingtonu je odmevala odločitev notranjega ministrstva o prekinitvi pogodbe z neprofitno organizacijo National Links Trust, ki upravlja z zveznimi igrišči za golf, kar kritiki označujejo za neposreden poskus širitve predsednikovega vpliva na javno infrastrukturo. Hkrati se Bela hiša bori z rastočimi stroški bivanja, saj so se položnice za energijo v nekaterih delih države povišale za 25 odstotkov, kar ogroža republikanske obete pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravnem področju so strokovnjaki in analitiki opozorili na vse večji vpliv t.i. teorije o enoviti izvršilni oblasti (Unitary Executive Theory), ki jo zagovarjajo konservativni sodniki vrhovnega sodišča. Ta doktrina naj bi predsedniku omogočila neomejen nadzor nad zveznimi agencijami, kar bi spodkopalo ustavni sistem zavor in ravnovesij. Kritiki administracijo obtožujejo tudi t.i. "čiščenja podobe" (sanewashing) radikalnih politik, medtem ko Nobelov nagrajenec Paul Krugman opozarja na Trumpovo vmešavanje v lokalne gospodarske politike New Yorka. Medtem ko se znotraj republikanske stranke pojavljajo trenja glede zmanjševanja sredstev za nacionalno varnost in mednarodno obveščanje, kot je primer Voice of America, se MAGA gibanje sooča z odstopi ključnih zaveznikov, kar nakazuje na morebitno politično preureditev pred letom 2028.

Analitiki so napovedali, da bi lahko Trumpova agenda za širitev naložb v umetno inteligenco v ZDA leta 2026 postala problematična. Steve Bannon je kritiziral Trumpovo grožnjo Iranu, medtem ko so nekateri republikanci pozvali svoje kolege, naj se uprejo Trumpovi oblasti. Lara Trump je izrazila nezadovoljstvo nad inavguracijo demokratskega župana v New Yorku, Zohrana Mamdanija.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je med decembrskim zaslišanjem pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA, katerega prepisi so bili objavljeni na silvestrovo, zavrnil številne očitke republikancev pod vodstvom Jima Jordana. Smith je med osemurnim pričanjem za zaprtimi vrati pojasnil, da so bile preiskave proti Donaldu Trumpu vodene izključno na podlagi dokazov in brez političnih motivov. Posebej izstopajo navedbe o pridobivanju telefonskih izpiskov članov kongresa, kar je Smith utemeljil s potrebo po razjasnitvi dogodkov 6. januarja 2021, ko naj bi nekateri politiki, vključno z Jordanom, v strahu iskali stik z Belo hišo. Analitiki poudarjajo, da je Jordan namerno izbral čas objave dokumentov ob koncu leta, da bi zmanjšal medijsko pozornost, saj prepisi razkrivajo njegovo neuspešno soočanje s Smithom. Med zaslišanjem je prišlo do razkritij glede pričevanja Cassidy Hutchinson, ki ga je Smith v nekaterih delih označil za posredno vedenje (hearsay). Hkrati je Smith potrdil, da zaradi odredbe sodnice Aileen Cannon ni vpogledal v drugi del svojega poročila o tajnih dokumentih, kar so demokrati označili za oviranje preiskave Trumpovih domnevnih kaznivih dejanj.

V nemški zvezni deželi Hessen se primeri umorov pred sodiščem običajno odvijajo brez večjih zamud, je sporočilo združenje sodnikov. Hitra obravnava najtežjih kaznivih dejanj je mogoča zaradi prednostne obravnave teh primerov in zagotavljanja ustreznih pogojev za delo pravosodnih organov. Učinkovitost postopkov temelji na tesnem sodelovanju med tožilstvom in sodišči, kar omogoča hitro vložitev obtožnic. Kljub splošnim obremenitvam v nemškem pravosodnem sistemu hessensko sodstvo uspeva ohranjati dinamiko v primerih krvnih deliktov, kar je ključno za zaupanje javnosti v pravno državo. Za uspešno izvedbo pospešenih postopkov morajo biti izpolnjeni strogi procesni pogoji, hkrati pa mora biti zagotovljena zadostna kadrovska zasedenost sodnih senatov, ki se ukvarjajo z najzahtevnejšimi kazenskimi zadevami.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je napovedala obsežne preiskave nekdanjih uradnikov iz administracij predsednikov Baracka Obame in Joeja Bidna. Po njenih besedah so bili ti vpleteni v "oboroževanje vlade" oziroma politizacijo pravosodnih organov za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Bondijeva je v pisnem intervjuju poudarila, da zvezni tožilci in agenti pod njenim vodstvom aktivno preiskujejo primere po vsej državi, ki jih je označila za desetletni madež na ugledu ZDA. Pri tem je pohvalila predsednika Donalda Trumpa, ker naj bi omogočil popravo škode, ki sta jo Ministrstvo za pravosodje (DOJ) in zvezni preiskovalni urad FBI domnevno povzročila z uporabo prekomernih pravnih postopkov in operacij. Sočasno so se v javnosti pojavili sodni dokumenti, ki mečejo senco na delovanje trenutne administracije pod vodstvom Trumpa. Sodnik Waverly D. Crenshaw Jr. je razkril dokumente, po katerih naj bi urad namestnika pravosodnega ministra Todda Blancha neposredno vplival na pregon Kilmarja Ábrega Garcíe, migranta, ki ga je vrhovno sodišče pred tem zaščitilo pred deportacijo. Obramba trdi, da gre za maščevalen pregon, potem ko je bila administracija prisiljena Garcío vrniti v državo iz Salvadorja. Ti dogodki dodatno poglabljajo spore glede neodvisnosti pravosodnih institucij v ZDA in njihove morebitne vloge v političnih spopadih.

Vlada Severne Makedonije je na svoji 140. redni seji sprejela predlog zakona o javnem tožilstvu, ki predstavlja ključen korak v okviru reformne agende s področja temeljnih vrednot. Po navedbah vlade je primarni cilj zakonske pobude krepitev vladavine prava, kar je eden izmed osrednjih pogojev v procesu približevanja države evropskim standardom. Sprejetje tega zakona po pojasnilih vladne tiskovne službe pomeni pomemben premik pri zagotavljanju večje neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti javnega tožilstva. Dokument se osredotoča na reformo pravosodnega stebra, ki bo omogočil preglednejše delovanje organov pregona in vzpostavil trdnejše mehanizme za boj proti kriminalu in korupciji na vseh ravneh države.

Vrhovno sodišče Črne gore je razveljavilo sklep upravnega sodišča v zadevi podelitve najvišjega državnega priznanja, Trinaestojulske nagrade, in primer vrnilo v ponovno odločanje. Postopek se je začel na podlagi tožbe Dragana Hajdukovića s Cetinja, ki je izpodbijal odločitev žirije Ministrstva za kulturo in medije glede podelitve nagrade za leto 2025. Vrhovni sodniki so poudarili, da mora biti odločitev o podelitvi takšnega priznanja predmet sodne presoje ter sprejeta strogo v skladu z zakonom in pravili javnega razpisa. Prejšnja odločitev upravnega sodišča, ki je tožbo julija zavrglo kot nedovoljeno, je temeljila na stališču, da sklep o nagradi ne predstavlja upravnega akta, s katerim bi se odločalo o pravnem interesu tožnika. Vrhovno sodišče je s svojo razveljavitvijo to tezo zavrnilo in odprlo pot za vsebinsko presojo zakonitosti izbora prejemnikov. Ta sodni preobrat poudarja pomen transparentnosti pri dodeljevanju državnih sredstev in priznanj v črnogorskem pravnem redu.

Najnovejša raziskava javnega mnenja o črnogorskem pravosodnem sistemu je pokazala, da Posebnemu državnemu tožilstvu (SDT) zaupa 61,8 odstotka vprašanih, Vrhovnemu državnemu tožilstvu pa 60,5 odstotka državljanov. Podatki oktobrske raziskave, ki jo je izvedel Center za monitoring in raziskave (CeMI) ob podpori misije OVSE, potrjujejo kontinuiteto zaupanja javnosti v delo tožilskih organov v Črni gori. Rezultati kažejo na znaten napredek pri dojemanju učinkovitosti boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Medtem ko je leta 2021 le 31,8 odstotka vprašanih menilo, da je tožilstvo uspešno na teh področjih, se je ta delež v letu 2025 povzpel na 54,3 odstotka. Tudi regionalna raziskava Svetovne banke za leto 2025 potrjuje položaj državnega tožilstva kot ene najbolj stabilnih in profesionalnih institucij v državi. Kljub splošnemu zaupanju pa celoten pravosodni sistem beleži rahel padec zaupanja z 59 na 55 odstotkov v primerjavi z letom 2020. Napredek institucije so poleg domače javnosti prepoznali tudi mednarodni akterji, vključno z Evropsko komisijo.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je poslal pismo solidarnosti indijskemu aktivistu Umarju Khalidu, ki je v zaporu brez sojenja že več kot pet let. Mamdani, ki je nedavno zaprisegel kot prvi muslimanski župan mesta New York, je v ročno napisanem sporočilu poudaril, da Khalid v svojem boju ni pozabljen. To dejanje je sprožilo oster odziv indijske organizacije Vishva Hindu Parishad (VHP), ki je župana obtožila podpore kriminalcem in žalitve Korana, saj Khalidove dejavnosti interpretirajo kot poskus delitve Indije. Poleg župana se je na indijsko vlado obrnilo tudi osem članov ameriškega kongresa, ki zahtevajo pošteno in pravočasno sojenje za zaprtega aktivista. Khalid je bil pridržan na podlagi strogega zakona o preprečevanju nezakonitih dejavnosti (UAPA) v povezavi z nemiri v New Delhiju leta 2020. Mednarodni pritisk ameriških politikov poudarja naraščajočo zaskrbljenost glede stanja človekovih pravic in pravosodnih postopkov v Indiji, kar povzroča diplomatska trenja med Washingtonom in New Delhijem.

Urad guvernerja Bermudov je uradno napovedal nove ključne imenovanja v pravosodnem vrhu otočja, ki bodo stopila v veljavo s 1. januarjem 2026. Dr. Ian Kawaley je bil izbran za novega predsednika prizivnega sodišča, kjer bo nasledil sira Christopherja Clarka. Gre za pomembno kadrovsko spremembo v bermudskem sodstvu, ki naj bi zagotovila kontinuiteto in strokovnost pri delu najvišjega sodnega organa. Poleg imenovanja Kawaleyja so oblasti potrdile tudi prihod sira Juliana Flauxa, ki bo zasedel položaj prizivnega sodnika. Imenovanja je potrdila vladna tiskovna predstavnica, ki je poudarila, da so postopki izbire sledili uveljavljenim protokolom. Poleg omenjenih se v sodniške vrste vrača tudi sir Gary Hickinbottom, kar dodatno krepi sestavo prizivnega senata za prihodnje mandatno obdobje. Odločitev o novih članih sodišča je ključna za stabilnost pravnega reda te britanske čezmorske ozemlja.